Kako novinarji kot je Erik Valenčič nezavedno reklamirajo zahodni imperializem

Eriku Valenčiču je zločinski, ukronacistični bataljon Azov posvetil granato, na katero je napisal njegovo ime, potem pa jo odvrgel na Ruse. Novinar se je po začetku vojne leta 2022 na strani ukrajinskih sil mudil kar trikrat. Kot je za pričakovati, Valenčič po obisku pri svojih nacističnih prijateljih ni pisnil niti besedice o dolgi zgodovini tega konflikta- o temu, kako Kijevski režim že leta pobija ruske civiliste na ozemlju Ukrajine, jim ukinja plače in penzije ter prepoveduje jezik in vero. Ali pa o temu, kako se NATO agresivno širi proti mejam Rusije že vse od razpada Sovjetske zveze in v članicah, meječih na Rusijo, opravlja vojaške vaje in kopiči čete ter orožje. Valenčič je bil v Ukrajini preveč zaposlen z moralističnim, čustveno obarvanim opozarjanjem pred "strahotami ruske invazije", da bi se lahko posvetil kleni geopolitični analizi, ki bi med drugim opozorila na dejstvo, da so ukrajinci s pospešenim granatiranjem Donbaške linije nekaj tednov pred začetkom vojne, pravzaprav sami načrtovali invazijo na Krim.

Valenčič je, podobno kot večina ljudi, ki so svoje novinarski zmožnosti pridobivali znotraj s strani establišmenta kooptiranih slovenskih nevladnih organizacijah, pač navadni liberalec, ki bo ob vsaki priložnosti demoniziranja Rusije ali pa Kitajske skočil na vlak moraliziranja. Češ, ker sta to vojaško in industrijsko ter še kako drugače močna režima, morata skupaj z ameri in zahodnjaki sodelovati v svetovnem imperializmu. Do takih zaključkov ljudje kot so Valenčič prihajajo na podlagi splošnega nerazumevanja, če ne kar ignoriranja temeljnih predpostavk marksistične teorije.

Rusija in Kitajska v okviru BRICS delata na razvijanju produkcijskih sil in sredstev obubožanih držav, ki že stoletja trpijo pod škornjo zahodnega imperializma. Zahodni imperializem je tisti, ki je tem državam s kartelnim mednarodnim finančnim sistemom onemogočil razvoj in posledično možnost doseganja blaginje. S privatizacijo njihove ekonomije in oderuškimi obrestmi jih je potisnil v začaran krog zadolženosti. Samo liberalci, oprani s propagando naših nadobudno lažečih medijev menijo, da je hudo potreben materialni razvoj (kdo drug pa jim ga je sploh pred tem omogočil?), ki ga tem državam omogoča nova multipolarna aliansa, nova oblika suženjstva. Rusija in Kitajska za razliko od zahodnjakov stalno odpuščata tako nove kot stare dolgove teh držav in jim gradita kritično infrastrukturo: bolnice, šole, ceste itd.

Posvaril bi rad pred fenomenom "brezpogojnih" podpornikov Palestine kot so Valenčič in njegovi liberalni prijatelji. Te ljudje Palestine ne podpirajo zato, ker bi navijali za sesutje zahodnega imperializma, čigar podaljšek je ravno zionizem. Liberalci se na stran Palestine postavljajo zato, ker niti režimski mediji več ne morejo skrivati grozot zionistične nadvlade. Liberalci s svojim nezavednim zahodnim šovinizmom radi pristajajo na rešitve, ki so po godu imperializma. Zelo radi namreč romantizirajo eksotični politični islamizem, ki je pogostokrat zgolj hrbtna stran imperialistične prevlade. Samo poglejmo si razrast radikalnih islamističnih gibanj, npr. Boko Haram ali pa Al Kajda, ki so neposredno pod kontrolo ameriške CIE. V gibanju Hamas liberalci tako vidijo agensa avtentičnega narodnoosvobodilnega gibanja, čeprav vemo, da je njegovo vodstvo podkupljeno s strani zahodnih varnostno obveščevalnih služb. Vodstvo Hamasa je pač vedelo, da bo z obsežnimi napadi Oktobra letos izzvalo maščevanje Izralecev, ki so zdaj dobili priložnost za udejanjenje končne rešitve palestinskega vprašanja.