Kapitalizem seje odtujitev in obup

Kapitalizem je v imenu kvazi napredka in svobode sicer revolucioniral produkcijske sile in sredstva, jih popeljal na nevidene stopnje razvoje, a za kakšno ceno? Nekoč tesne družinske, družbene in kulturne vezi je popolnoma razrahljal in atomiziral, da bi jih vpel v nov sistem izkoriščanja. Sploh danes, v času 4. Industrijske revolucije pod neoliberalno dogmo hiper individualizacije in digitalizacije lahko opazimo, kako zelo se je zožil naš socialni krog, s katerim bi bili udeleženi v dejavnostih, ki bi nam osmislile življenje. Visoko izobraženi, inteligentni ljudje so primorani garati v podplačanih, brezveznih službah, potem pa svoj prosti čas (kar jim ga sploh preostane) zaganjajo v potrošništvu in brezdelju. Ljudje do konca življenja opravljajo službe, kjer nimajo zares možnosti napredka, sploh, če so del storitvenega sektorja, kjer se jih delodajalci lahko znebijo in jih nadomestijo, kot, da so mravlje. Delovna odtujitev in socialna izoliranost privedeta do depresije in ostalih mentalnih obolenj, kot sta npr. Zasvojenost in alkoholizem. Kapitalizem poleg neenakosti, revščine in imperializma torej proizvaja vsesplošno psihološko bedo, ki se jo lahko znebimo samo tako, da spremenimo sistem, ki jo poraja. To spremembo lahko dosežemo samo z vzpostavitvijo socialistične ekonomije, v kateri bo skupno lasništvo nad prod. Sredstvi razblinilo oblak samote in odtujenosti.