Tuji kupci niso več pripravljeni kupovati ameriškega dolga

Po poročanju Wall Street Journala naj bi se v desetih letih opazno znižal delež neporavnanega ameriškega dolga v rokah tujih kupcev. Raven ameriškega dolga v rokah tujih zasebnih investitorjev in centralnih bank se je v omenjenem času znižala iz 43% na 30%. Po drugi strani pa se zaloge tega dolga stalno kopičijo, saj je samo letos zakladnica ZDA izdala za 2 trilijona dolarjev novega dolga. Že zaradi posledic koronavirusne epidemije in ukrajinskega konflikta. Skupna vrednost ameriškega javnega dolga tako znaša več kot 31 trilijonov. Ta številka prekaša 100 odstotni delež letnega ameriškega BDPja, kar je nekaj, česar nismo videli vse od konca druge svetovne vojne.

V odgovor na pešajoče povpraševanje po nakupu dolga, je ameriška zakladnica, da bi stabilizirala trg, pričela z izdajanjem kratkoročno veljavnih obveznic, ki so bolj zaželene. A v resnici poleg tega ameriški vladajoči razred, skupaj s svojim političnim podaljškom v obliki Demokratske in Republikanske stranke, nima bolj temeljnih načrtov, kako se spoprijeti s svojim vrtoglavim tržnim deficitom. Vse kar ji na koncu dneva ostane je višanje obrestnih mer, rezanje socialnih izdatkov in na splošno, prelaganje finančnega bremena na nižje, delavske razrede.

Bankrot ZDA bi privedel do izgube okoli 8 milijon delovnih mest in ameriška gospodinjstva bi bila ob 10 trilijonov dolarjev bogastva. Sledeča kriza bi popolnoma zdesetkala državne oblike zdravstvenega zavarovanja in penzijskih fondov in privedla do zamrznitve izplačevanja plač in socialnih transferjev. Cene uvozov bi močno narasle skupaj z inflacijo. Situacija bi bila verjetno primerljiva s stanjem Rusije na koncu 90. let prejšnjega stoletja, ko je prišlo do popolnega zloma Rublja.

Dominanca dolarja je marsikatere tuje regulatorjev, na primer na Kitajskem in Japonskem, prisilila v prekinitev skladiščenja tega dolga, ali pa celo v njegovo prodajo. Z prodajo ameriškega dolga tako obogatijo lastne valute. Poleg tega Kitajska trenutno skupaj z okoli 181 državami pripravlja digitalni monetarni sistem, ki bo temeljil na plačilo v Juanu.