Ukrajinci in njihov kompleks večvrednosti

Nastrojenost ukropov proti svojim ruskim očetom je oblika večvrednostnega kompleksa kot posledice odsotnosti pristne nacionalne zgodovine. Večji del ozemlja so Ukrajini, kot jo poznamo danes, od 17. do 20. stoletja pripojili ruski carji. Po oktobrski revoluciji je zajeten del vzhodnega dela države Ukrajini podaril Lenin, med drugo svetovno vojno pa Stalin vzhodni del. Hruščev je nato leta 1954 Ukrajini priključil še Krim. Škodljive oblike nacionalizma oziroma nacifašizma so prisotna povsod tam, kjer so bili narodi skozi večji del svoje zgodovine podrejene političnim odločitvam večjih državnih entitet. Lep primer tega so tudi pribaltske države.

Ukrajina je kot 3. rajhu servilna entiteta nekoč posedovala iluzijo samoodločbe, ki jo v spominu na represijo komunistične nadvlade zdaj obuja v figuri Stepana Bandere. Bandero se v ukrajinskih učbenikih in šolahj čisla kot borca proti tako nacistom kot komunistom, čeprav je resnica to, da je bil kolaboracionistični agent. Nacifašizem pa je bil logično sosledje razvoja kapitalističnih protislovij, ki so izbruhnila v obliki militariziranega imperializma.