V vladi Zelenskega se pojavlja čedalje več razdorov
Septembra letos je Zelenski pretresel ukrajinsko obrambno ministrstvo s korupcijsko čistko. Svoje pozicije je izgubilo 7 namestnikov ministrov, za katere se sumi, da so od oseb, ki so se izmaknile služenju vojaških obveznosti, prejemali podkupnine. Vrhovno sodišče je prav tako odločilo, da so obsojeni ministri krivi slabega upravljanja z od zahoda prejetimi financami. Večino te pomoči naj bi pristalo v žepih zasebnikov, prejeto orožje pa, kot vidimo, curlja na črni trg, od koder prihaja v roke kakemu Hamasu in džihadistom na območju Sahela.
Poleg vsesplošne korupcije Ukrajino tarejo tudi notranjepolitični boji med raznoraznimi frakcijami. Vse odkar je očitno, da je ukrajinska protiofenziva spodletela, sta v konstantnem trenju Zelenski kot vodja politične koalicije in general Valerij Zalužni, vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil. Linija, ki jo predstavlja Zelenski skupaj s svojimi srednješolskimi kolegi, vaškimi komedijanti, s katerimi je ustanovil filmsko podjetje Kvartal 95, stavi na zmago v vojni in totalno pogubitev Ruske federacije ter izbris vsega ruskega, ne glede na to, da trenutna vojaška strategija ne deluje baš v prid ukrajinskih naporov. Velik bolj realistični Zalužni se v nasprotju z Zelenskim zaveda, da zmaga pod trenutni pogoji enostavno ni mogoča. Te dni se veliko šušlja o temu, da naj bi bil Zelenski Zalužnega pripravljen razrešiti iz njegovega položaja. Po drugi strani se govori tudi o temu, da bi lahko Zalužni kandidiral na prihajajočih volitvah, ki pa jih je Zelenski ukinil. Mnenje obeh mož se razlikuje pri vprašanju, kako pridobiti nazaj izgubljen teritorij. Oba pa sta prepričana, da mora Ukrajina zavzeti Donbas in si nazaj prilastiti Krim.
Preostala ukrajinska politična elite priznava, da je Donbas skupaj s Krimom verjetno za vedno izgubljen. Cilj te elite je zato podreditev Ukrajine nadnacionalnim globalističnim korporacijam in bankam kot so npr. Blackrock in JP Morgan zavoljo profita. Pri tem vseeno ni jasno, kako bi podreditev Ukrajine tem akterjem, med katere v resnici sodi tudi sam NATO, zagarantiralo, da bi država postala varna in Rusiji nevtralna/prijateljska entiteta.
Zelenski je medtem poskrbel za prepoved volitev. To gesto opravičuje s sklicevanjem na geopolitično realnost, znotraj katere se nahaja Ukrajina: večina ljudi se bori na fronti, ali pa je odšlo iz države, zato volitve ne morejo biti legitimne. Zelenski se sklicuje tudi na dejstvo, da je Rusija zavzela obsežne teritorije, na katerih prebivajo ukrajinci. Kljub temu ostaja dejstvo, da bi verjetno velika večina volilcev ponovno izbrala Zelenskijev kabinet, predvsem zaradi vsepovsod prisotne propagande, ki je prezenco moža povzdignila na malodane božji nivo. Bo pa ukinitev volitev gotovo še bolj prispevala k intenziviranju bojev znotraj ukrajinskega vladajočega razreda in ni za zanikati potencialnega scenarija vojaškega udara proti Zelenskemu.
Upor proti Zelenskemu in njegovemu kabinetu je torej predvsem posledica nestrateškega porabljanja prejete denarne pomoči in orožja. Ameriški strici se zdaj namreč sprašujejo, kje so rezultati uspešnega boja proti Rusom, ki jih je Zelenski obetal. V luči spodletele protiofenzive se znotraj ukrajinskega establišmenta rojevajo novi volkovi in hijene, ki bi radi izkoristili nesposobnost Zelenskega in njegovo z realnostjo popolnoma skregano retoriko o potencialni ukrajinski zmagi v trenutno nemogočih vojaških razmerah.