Zakaj je uvedba digitalne identitete in valute (načeloma) (zelo) slaba ideja
Trenutni svet še vedno močno zaznamujejo ekonomski, politični in družbeni učinki kovidnega režima. Ena izmed idej, ki sicer ni vzniknila za čas pandemije, se je pa zaradi spremenjenega (čedalje bolj atomiziranega in individualiziranega) občevanja med ljudmi sigurno popularizirala, je koncept digitalne valute pod okriljem centralno vodenih bank. Digitalne valute sicer niso nič novega. Spomnimo, kako je Bitcoin nastal že leta 2008, čeprav sprva ni imel velike popularnosti. Za blockchain tehnologijo bi lahko rekli, da je logični nasledek v načinu sklepanja raznoraznih transakcij. Blockchain tehnologija je sredstvo za optimizacijo in racionalizacijo plačilnih sistemov. Zaenkrat smo ljudje še vedno omeji uporabo raznoraznih vrednostnih papirjev, ki so pravzaprav zapuščine zgodnjega kapitalizma iz 17. stoletja.
A na žalost je, kakor lahko slišimo iz ust naših politikov, blockchain tehnologija pod nadzorom centralnih (zahodnih) avtoritet podrejena zelo jasnim ideološkim ciljem. Pred kratkim je Ursula von der Leyen pozdravila idejo digitalne identitete in kovidnih potnih listov za vse državljane EU. Svetovni ekonomski forum je digitalno identiteto oklical za novo poglavje v zgodovini družbene pogodbe. In kako naj ne bi! Vladajoči bodo s pomočjo varnostnih kamer (po svetu jih je skupaj že nekaj čez milijardo) in algoritmov umetne inteligence na podlagi obraznih skenov z lahkoto dostopali do naših osebnih podatkov. S tem pa tudi do naše osebne denarnice, ki bo neposredno zvezana z birokracijo Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, agensov neoliberalnega kapitalizma. MDS in SB sta instituciji, zloglasni po privatiziranju bogastva zapufanih držav tretjega sveta, ki se ne morejo izvleči iz peklenskega kroga zadolženosti, prav tako pa imata zadnjo besedo pri uravnavanju svetovne inflacije in odločanju o višini obrestnih mer. Kot lahko vidimo, se tako inflacija kot obrestne mere vse od kovidnega fiaska eksponentno večajo, saj globalistične elite niso pripravljene povečati že od 70. let stagnirajoče kupne moči posameznika, ali pa poseči v delovanje trga in ustaviti fleksibilizacijo delovnih mest, zaradi katere se marsikateri človek danes na delovnem mestu sooča z suženjskimi delovnimi pogoji (neizplačevanje, prekarnost, delo na črno) in ima na splošno manj pogajalskih pravic vis-a-vis njegovemu delodajalcu.
Uvedba digitalne valute in identitete bi pomenila doslej nevideno kršitev posameznikove svobode in zasebnosti. Dominirala bi vsak kotiček njegovega življenja. Z osebno identiteto bi posameznik vstopal na internet, uporabljal raznorazne aplikacije, brskal po mestih, kjer lahko dostopa do hrane, možnosti potovanja in finančnih storitev. V primeru, da se vodilni zahodni politiki odločijo (in nebi se čudil, če bi se), da bi zraven uvedli še sistem točkovanja obnašanja se zna zgoditi, da "uporni" posameznik ne bo moral dvigovati denarja, se peljati z avtom, uporabljati ostalih prevoznih sredstev, kupovati stanovanja ali pa se udeleževati prostočasnih aktivnosti. Vse zato, ker je zaradi kritike režimskih ideologov Svetovnega ekonomskega foruma in EU (ali pa zavrnitve cepiva) stopil na nogo napačnim ljudem.
Zaseg ruskega premoženja v tujih bankah je v tem pogledu le kaplja v morje tega, kar čaka povprečnega sužnja… pardon… prebivalca EU, če opisani ukrepi postanejo resničnost. Že v trenutnih razmerah je bilo okoli 10.000 evropskih novinarjev, doktorjev, znanstvenikov in politikov zaradi svojega nasprotovanja kovidnemu režimu in NATOvi odgovornosti pri kuhanju ukrajinskega konflikta označenih za "kriminalce" in popolnoma izločenih iz političnega tkiva družbe ali pa so jih celo pozaprli. Ta številka bi se s pomočjo novih tehnologij in vohunskih sistemov povzpela na vrtoglavih 10 milijonov izobčencev, če se naši politiki odločijo, da bodo poleg uvajanja digitalne identitete uvedli tudi sistem družbenega točkovanja!
Zelo pomembno se je torej vprašati, KDO sploh upravlja z politično-ekonomsko arhitekturo digitalnih sistemov in za kakšne cilje jih koristi. Če se Kitajska in Rusija lahko dokažeta kot svetli točki v nastajanju novega multipolarnega sveta, potem lahko upe polagamo tudi v to, da bota z oblikovanjem novih digitalnih valut, kar se deloma že dogaja, svet osamosvojila iz primeža avtističnih neoliberalnih financ zahodnih demokratov. Nikoli pa pač ni garanta, da se v okviru abstraktnega sveta fiktivne vrednosti ne bodo dogajale zlorabe položajev in moči. Ali pa hekerski napadi, ki bi ga zaguštili tako odjemalcem kot ponudnikom ter njihovim sponzorjem.